Jezikovni Pogovori

Informações:

Sinopsis

Osvetljujemo in raziskujemo podroja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako mono loveka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20.

Episodios

  • Zakaj ne maramo Kopitarja?

    23/08/2021 Duración: 20min

    Utemeljitelj evropske slavistike. Povezovalec slovanskih kultur z zahodnoevropskimi. Avtor prve slovenske znanstvene slovnice. Dvorni svetnik in prvi kustos dvorne biblioteke na Dunaju. Nosilec reda pour le merite, je zapisano na spominskem obeležju Jerneju Kopitarju, ki so ga nedavno odkrili na Dunaju na pokopališču Svetega Marka. To je zapisano o jezikoslovcu, ki je v širši slovenski zavesti znan po Prešernovem verzu le čevlje sodi naj Kopitar. Prav neverjetno se zdi, kako zakoreninjena je podoba Kopitarja kot mračnjaškega cenzorja. Gost oddaje je dr. Luka Vidmar, ki nam je predstavil Jerneja Kopitarja kot enega izmed najvplivnejših Slovencev. Vir fotografije Pezibear / Pixabay.

  • Kakšno mornarico ima prekmurščina?

    16/08/2021 Duración: 19min

    Prekmurci se radi pohvalijo, da je prekmurščina jezik. Jezikoslovec Max Weinreich pa je trdil, da je jezik narečje z vojsko in mornarico. Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo prešteli prekmursko jezikovno mornarico v tem nekdanjem panonskem morju. Gost: prof. dr. Hotimir Tivadar.

  • Domovina kmetija

    09/08/2021 Duración: 20min

    Pravijo, da imamo skoraj vsi Slovenci kmečke korenine. Morda to potrjuje beseda domovina, ki je eno od narečnih poimenovanj za kmetijo. Dialektologi so jo našli zapisano v prleškem narečju v Križevcih. Kmetija se v slovenskih narečjih med drugim imenuje tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc in kimetija, najpogosteje pa grunt. Kaj vse skriva besedje iz tematskega sklopa kmetija, ki mu je namenjena druga knjiga Slovenskega lingvističnega atlasa, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jožico Škofic, glavno urednico tega monumentalnega jezikoslovnega dela (ponovitev oddaje).

  • Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

    02/08/2021 Duración: 19min

    Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v ponovitvi pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika.

  • Neverjetne poti esperanta

    26/07/2021 Duración: 20min

    Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom smo se pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. V ponovitvi oddaje ob mednarodnem dnevu esperanta, ki je 26. julija. Na fotografiji zastavaesperanta, vir: Chickenonline / Pixabay.

  • Tudi gluhoslepi lahko napiše knjigo

    19/07/2021 Duración: 17min

    Čeprav zveni nenavadno, da lahko gluhoslepi človek napiše roman, je ravno to uspelo Jožici Atelšek. Skupaj s pisateljem Štefanom Kardošem sta napisala roman Plastenje s(r)amot, ki je prvi slovenski roman gluhoslepega avtorja. Štefana Kardoša smo povabili k pogovoru in ga vprašali, kako je sodeloval z Jožico Atelšek in kakšne so naše predstave o gluhoslepih, ki bi jih veljalo preseči.

  • ''Dajnarska špraha'' ali ''drfaš merlat''

    13/07/2021 Duración: 19min

    Žona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, kok hosaš? – kako ti je ime? - v pete smo ligal – v posteljo smo legli, to je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora, oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnem, ki je soriškemu nar

  • Pasja imena - od Pikija do Kerberosa, Hrčaka, Rexa ...

    05/07/2021 Duración: 30min

    Mogoče je pes med prvimi živalmi, ki jim je človek dal ime. Človek in pes sobivata že 12 tisoč let. Najstarejše znano evropsko pasje ime je Kerberos, ki je ime za grškega mitološkega psa, ki je čuval vhod in izhod iz podzemnega sveta mrtvih. Najstarejše nemitološko evropsko ime pa je nosil Odisejev pes Argos, kar dobesedno pomeni svetleči, beli. Pri nas so prva pasja imena zapisana šele v 19. stoletju, to sta Hrčak in Lamas. Najpogostejše današnje slovensko ime za psa pa je Rex, ki izvira iz latinščine in pomeni kralj. O preteklih pa tudi novejših pasjih imenih smo se pogovarjali z akad. dr. Markom Snojem, ki pripravlja slovar pasjih imen. Zanimivo je tudi, od kod izvira poimenovanje za živalsko vrsto pes. Kot pravi Snoj, ga lahko rekonstruiramo iz besede pikjo, 4 tisoč let starega poimenovanja za psa, kar bi danes lahko zapisali kot piki. Pikjo so naši predniki najverjetneje imenovali psa, ki je imel po telesu lise ali pike. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

  • V Bosni je lažje učiti slovenščino kot v Sloveniji

    29/06/2021 Duración: 19min

    Nenavadno se sliši, da je poučevanje slovenščine v Bosni lažje kot v Sloveniji, vendar izkušnje Barbare Hanuš to potrjujejo. Vsestranska strokovnjakinja, ki desetletja navdušuje za branje različne generacije otrok, pa tudi odraslih, ravnokar končuje 9-letno poučevanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Banja Luki. Kot pravi, je zanimanje za slovenščino v Bosni veliko tudi iz pragmatičnih razlogov, učni načrt je lahko sama določila, avtoriteta učitelja pa je v tamkajšnjem okolju nekaj samoumevnega. .

  • Ministrstvo za kulturo napovedalo odločnejši nadzor in ukrepe pri javni rabi slovenščine.

    22/06/2021 Duración: 18min

    »S poimenovanji v tujem jeziku, zlasti angleščini, se kršijo jezikovne pravice večine, ne spoštuje se maternega jezika kot vrednote, ne poudarja lokalnih značilnosti,« so zapisali v novem nacionalnem programu za jezikovno politiko in napovedali: »Verjetno bodo potrebne tudi nekatere spremembe v zakonodaji. Povečati se bosta morala tudi nadzor in ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb.« Kako obsežne spremembe so pripravljeni uvesti, smo vprašali državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc. Dotaknili pa smo se tudi nekaterih drugih novosti, ki jih prinaša resolucija o jezikovni politiki.

  • »Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni.«

    15/06/2021 Duración: 19min

    Znakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali, se svojega šolanja spominja Marija Möderndorfer. Takšni primeri se pri nas ne bi smeli več zgoditi, tudi zaradi tega, ker sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji. Kaj pomenijo in prinašajo ustavne spremembe, bomo vprašali državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča in poslanca LMŠ Janija Möderndorferja, ki je tudi tolmač znakovnega jezika.

  • Feri Lainšček pripoveduje o prekmurščini v svojem življenju in literaturi

    07/06/2021 Duración: 21min

    Letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček je lani objavil (avto)biografski roman Kurji pastir, na njegovem koncu pa Slovar narečnih in drugih manj znanih izrazov. Pisatelj je namreč v roman Kurji pastir (tako kot v marsikatero svoje prejšnje literarno delo) vpisal narečne besede, na primer túčenec, trnác in vánkiš. Ob tem pa je pesnik Lainšček napisal še nekaj ponarodelih pesmi v prekmurščini, na primer Nigdar neboš znala in Kak je lübezni ime. Več o svojem odnosu do prekmurščine bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu, prebral pa bo tudi nekaj svojih pesmi v prekmurščini. Nikar ne zamudite.

  • Dolga ljubezen, gvišna bolezen

    31/05/2021 Duración: 19min

    Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni. .

  • Nevronska mreža zna postavljati tudi vejice

    25/05/2021 Duración: 12min

    Vam postavljanje vejic povzroča preglavice? Center za jezikovne vire in tehnologije je predstavil spletno orodje za samodejno vstavljanje vejic, ki uporablja globoke nevronske mreže. Z avtorjem, magistrskim študentom računalništva in informatike na UL FRI Martinom Božičem, in mentorjem projekta, rednim profesorjem na UL FRI, ki se ukvarja s področji umetne inteligence, strojnim učenjem in obdelavo naravnega jezika, dr. Markom Robnikom Šikonjo, preverjamo, kaj v resnici globoka nevronska mreža "ve" o vejicah. Pravilno jih postavi namreč v 94 odstotkih primerov.

  • 60 let izkušenj bralne značke v digitalni dobi

    18/05/2021 Duración: 20min

    Kaj pomeni 60 let izkušenj gibanja bralne značke v digitalni dobi? Čeprav se danes navdušujemo za večino stvari precej drugače kot pred šestimi desetletji, pa velja za vse čase, da človek rad prisluhne dobri zgodbi. Vprašanje je le, v čem je prednost, da jo dobi s knjigo in kako to prepoznavajo otroci, mladi in njihovi starši. Gosta sta avtor in komik Boštjan Gorenc Pižama in dolgoletna mentorica branja Barbara Hanuš.

  • Otroško tolmačenje

    11/05/2021 Duración: 20min

    Otroci priseljencev so v šolskem okolju večkrat postavljeni v vlogo tolmačev. Tako pri sporazumevanju priseljenih sošolcev, ki še ne znajo jezika okolja, kakor tudi pri sporazumevanju med svojimi starši in učitelji. V priseljeni družini so po navadi prvi, ki se naučijo novega jezika, in ga govorijo bolje od staršev. Kakšne so dileme, pristranskost, prednosti in slabosti delovanja otrok v vlogi tolmača? Gostji oddaje sta Sladjana Jović Mićković z Osnovne šole Livada v Ljubljani, in Alenka Morel, ki se raziskovalno posveča skupnostnemu tolmačenju.

  • Jezikovni razvoj otrok in risanke

    04/05/2021 Duración: 18min

    Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči. Kakšen bo, je odvisen tudi od tega, kdaj in koliko časa bo otrok preživel pred zaslonskimi mediji. Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo v prvi vrsti le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke? Gostji pogovora sta Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Obe soustvarjata risanke oddaje Živ Žav, ki jo otroci lahko spremljajo že štiri desetletja.

  • Sociolingvistično iskrenje

    27/04/2021 Duración: 20min

    Zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec je navdihovala svoje študente z raziskovalno vnemo o jezikovnih in družbenih vprašanjih, ki se nadaljujejo še danes. Ob 90-letnici rojstva so ji na Filozofski fakulteti v Ljubljani posvetili monografijo Sociolingvistično iskrenje. V oddaji smo pregledali nekaj tem iz tega dela, med njimi smo osvetlili raziskavo o skladnosti samoocenjevanja z dejansko rabo jezika, ozrli pa smo se tudi na slovensko jezikovno skupnost v Braziliji. Monografijo so uredili Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn.

  • Najdeno pionirsko delo dr. Brede Pogorelec

    20/04/2021 Duración: 17min

    Legendarna profesorica dr. Breda Pogorelec je leta 1963 dokončala doktorat Veznik v slovenščini, ki bi lahko spremenil razvoj slovenskega jezikoslovja, vendar ga je spravila v predal, opombe pa so se izgubile, razlaga dr. Kozma Ahačič. Njeno pionirsko delo s področja raziskovanja sodobnega knjižnega jezika so nepričakovano našli in ga izdali. O pravi drami najdenja in razlogih, zakaj je to delo tako pomembno, se bomo pogovarjali z uredniki te pravkar izdane monografije dr. Alexandrom Rathom, dr. Kozmo Ahačičem in dr. Mojco Smolej. Foto: RTV SLO

  • Slovenka leta 2020 Natalija Spark

    13/04/2021 Duración: 19min

    Natalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje ter s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoča sporazumevanje. Foto: Mateja Jordović Potočnik

página 2 de 5