Jezikovni Pogovori

Informações:

Sinopsis

Osvetljujemo in raziskujemo podroja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako mono loveka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20.

Episodios

  • Jezikovni poklici v Sloveniji

    22/06/2020 Duración: 19min

    Za jezikovne poklice je v Sloveniji veliko interesa, povpraševanja ni malo. Vendar to še ne pomeni, da so jezikovni poklici med prepoznavnejšimi, saj je jezikovno delo v naši družbi hitro neopaženo. Mogoče je posledica tega tudi, da se na tem področju povečuje prekariat. Da bi povečali prepoznavnost jezikovnega dela, so v okviru Študentskega inovativnega projekta v družbeno korist pripravili spletni portal Jezikovni poklici v Sloveniji. Nastal je v sodelovanju Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Gostje pogovora so študentka Manca Uršič in mentorici dr. Jana Zidar Forte in dr. Mojca Schlamberger Brezar. Skupaj z njimi smo preleteli zaposlitvene možnosti jezikovnih poklicev in na kratko predstavili portal.

  • Kaj pa načelo večjezičnosti in solidarnosti v EU?

    09/06/2020 Duración: 20min

    Načelo večjezičnosti je eno od temeljnih načel Evropske unije. Pa vendar so se tisti, ki ga zagotavljajo v ustanovah Evropske unije (Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu), znašli v nezavidljivem položaju. Evropske ustanove so zaradi koronavirusa odpovedale vse dolgoročne pogodbe s 1200 akreditiranimi evropskimi konferenčnimi tolmači (ACI – Auxiliary Conference Interpreters). To jim je povzročilo izpad dohodka za več mesecev, primernih solidarnostnih ukrepov pa ni predvidenih, čeprav se iz njihovih prihodkov odvajajo davki neposredno v evropski proračun. Ravno zaradi tega po večini tudi niso upravičeni do pomoči v okviru nacionalnih shem. Posledica vsega je, da evropski poslanci ne morejo na vseh srečanjih uporabljati svojih maternih jezikov, ki so uradni jeziki Evropske unije. Kako naprej, kakšna je narava dela konferenčnih tolmačev in zakaj jim tudi sodobne tehnologije ne omogočajo dela na daljavo? Vir fotografije: Laura Neri, Facebook

  • Prvi Šarec je verjetno imel veliko materino znamenje

    03/06/2020 Duración: 19min

    Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Šarec, na primer, je ime za konja, ki ima bele lise. Vendar to še ne pomeni, da je priimek Šarec nastal zato, ker bi lastnosti človeka spominjale na pozitivne lastnosti konja, kot so plemenitost, moč in hitrost. Prvi Šarec je lahko imel veliko materino znamenje ali pa pač nekatere slabše lastnosti konja. Podobno je tudi z Vodopivcem. Prvi nosilec tega priimka verjetno ni rad pil vode, ampak vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli se bomo tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov.

  • Ali način govora vpliva na odločanje sodišč?

    02/06/2020 Duración: 19min

    Zagotovo ste kdaj že zgolj na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima oseba in si o njej ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, kjer o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu? Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, kjer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, predstavlja raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije. V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georga Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo

  • Miran Hladnik, Pretnarjev nagrajenec

    21/05/2020 Duración: 19min

    Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost.

  • Enciklopedija slovanskih jezikov

    19/05/2020 Duración: 16min

    Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori.

  • Trump na študijskem programu retorike

    12/05/2020 Duración: 19min

    Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar. Vir fotografije: vanessazoyd / Pixabay

  • Kakšni retoriki smo Slovenci?

    05/05/2020 Duración: 22min

    Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov). Vir fotografije: Alexas_Fotos / Pixabay

  • Kje pa vas jezik žuli?

    28/04/2020 Duración: 14min

    Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.

  • Pandemija in tolmačenje v slovenski znakovni jezik

    21/04/2020 Duración: 19min

    Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo koronavirusa, spremljamo vladne novinarske konference, jih na videz poznamo, slabše pa poznamo zahtevno in dragoceno delo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. Gostje bodo tolmačke Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Z njimi se je - na obvezno daljavo - pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji, od leve Mojca Korenjak, Sabina Pokovec in Tanja Giuliatti Davinić

  • Tudi Fran ima koronavirus

    14/04/2020 Duración: 19min

    Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje

  • Videti glas in poslušati obraz

    07/04/2020 Duración: 25min

    Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o videzu nekoga, ki ga nikoli še nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja rač

  • Jezikovni vidiki epidemije

    31/03/2020 Duración: 16min

    Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay.

  • Eksperimentalno jezikoslovje iz domačega naslonjača

    24/03/2020 Duración: 20min

    Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa - Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič - Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici.

  • Družinsko branje

    16/03/2020 Duración: 13min

    V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev).

  • Z Igro besed do boljših slovarjev

    10/03/2020 Duración: 18min

    Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi

  • Slovenščina ni ogrožen jezik. Drugo vprašanje pa je, ali je zanemarjen.

    26/02/2020 Duración: 24min

    Slovenščina po številu govorcev ni majhen jezik. Sodi namreč med pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Če k temu dodamo še, da je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, potem težko trdimo, da je ogrožen jezik. Vendar to še ne pomeni, da slovenščine ne moremo zanemarjati. Po mednarodnem dnevu maternega jezika bosta gosta Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik in Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vprašali ju bomo, kaj danes sploh pomenita ogroženost in zanemarjanje maternega jezika. Vir fotografije: Gerd Altmann/Pixabay

  • Ali govorimo pravilno?

    18/02/2020 Duración: 20min

    Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovorjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman.

  • Beneška Slovenija in jezik

    04/02/2020 Duración: 20min

    Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Kinodvor

  • Lutke imajo veliko izrazno moč

    22/01/2020 Duración: 16min

    Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. So tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so

página 5 de 5