18. Vzporednik

Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?

Četrt leta že trajajo študentski protesti v Srbiji, še vedno se selijo od enega srbskega mesta do drugega. Pravih odgovorov srbskih institucij, ki imajo na vesti tragično zrušitev nadstreška v Novem Sadu, pa od nikoder. Medtem že od novega leta protestirajo tudi Črnogorci, ti policiji očitajo, da slabo skrbi za varnost državljanov. Iz Hrvaške pa se je po vsem Balkanu razširil bojkot trgovin zaradi pohlepa trgovcev in draginje. O vsem tem z dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom opoldne na Valu 202.

Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.

Poleg vsakodnevnih zunanjepolitičnih "cvetk" si Trump vse od umestitve pogosto privošči tudi lomastenje po državni administraciji. Na varni strani aktualne ameriške politike niso ne zvezna uprava ne dolgoletni karierni uradniki, še najmanj pa različne agencije, ki jim grozi ukinitev.

Če od nekdaj vse poti vodijo v Rim, potem vsaj za letos velja tudi to, da v njem ne boste mogli ostati. Vatikansko sveto leto 2025 je prineslo množico turistov in odneslo stanovanja za dolgoročni najem. Podjetni stanovalci večnega mesta oddajajo vse razpoložljive zmogljivosti le še po spletu in mastno zaračunajo vsako prespano noč posebej. Naša nova stara dopisnica iz Italije Mojca Širok, ki se je letos vrnila v njej dobro znano mesto, se zato že nekaj tednov počuti kot nezakonita priseljenka.

Bo po novem kar Donald Trump določal višino obrambnih proračunov držav članic Evropske unije in koliko se jih že zdaj strinja z znamenitimi petimi odstotki bruto družbenega proizvoda? Se v Bruslju in največjih članicah že pripravljajo na ameriške carinske grožnje? Dopisnik Igor Jurič nam je pojasnil tudi novo ekološko vzpodbudo iz evropske prestolnice: kdor se v službo vozi s kolesom, dobi denarno nadomestilo!

Pogajalci v Katarju, ki so posredovali v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so v sredo dosegli dogovor o ustavitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Gazo je po novici o dogovoru, ki naj bi začel veljati v nedeljo, preplavila mešanica olajšanja, veselja in žalosti. Medtem pa je Izrael še okrepil bombardiranje zasedenega območja.

Avstrijci so v novo leto vstopili s politično krizo. Socialdemokratska in ljudska stranka ter stranka Neos so prekinile koalicijska pogajanja in mandat za sestavo vlade je dobil predsednik svobodnjaške stranke Herbert Kickl. Ali bodo pogajanja uspela in kaj bi takšna vlada s kanclerjem iz vrst skrajno desne svobodnjaške stranke pomenila za Avstrijo in njene odnose v Evropski uniji ter kaj o tem dogajanju pravi slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem?

Z dopisnico iz Zagreba se pogovarjamo o morda najmanj razburljivih predsedniških volitvah v zgodovini države. Sedanjemu predsedniku Zoranu Milanoviću je zmaga v prvem krogu ušla za las, v drugem pa se bo pomeril z "neodvisnim" kandidatom Draganom Primorcem, ki po mnenju analitikov nima praktično nobenih možnosti, da bi volitve dobil. Poleg politike spregovorimo še o povečanju najhujših oblik nasilja v šolah in načrtih oblasti, da omejijo kratkoročno oddajanje nepremičnin na Hrvaškem, do katerih je hrvaška javnost podobno kritična kot naša glede predlogov o obdavčenju nepremičnin.

Spisek napovedanih potez novih oblasti v ZDA je vse daljši. Druga, posodobljena in politično optimizirana administracija Donalda Trumpa s prav tako dolgim seznamom kontroverznih kandidatov za položaje ministrov naj bi še odločneje kot v svojem prvem mandatu posegla v delovanje javnih storitev, v glavnem z ukinjanjem. Demokratski tabor Joeja Bidna, ki je javnosti in republikanski strani obljubil miren prenos oblasti, se medtem poslavlja z nekaterimi potezami le še nekaj tednov aktualnega predsednika, zaradi katerih bodo v prihodnosti težko zviška gledali na svoje domnevno moralno bolj vprašljive politične nasprotnike.

Kar zadeva protivladne proteste v Srbiji, je novost to, da so se jim množično pridružili tudi srednješolci. Srbska vlada, ki zdaj že dokazano uporablja posebne policijske metode tudi proti mednarodnim organizacijam za zaščito človekovih pravic, se je znašla pred nizozemsko blokado nadaljnjih pogajanj z Evropsko unijo. Medtem sta bližje Evropi Črna gora in Kosovo, v Albaniji pa vladajo preveč negotove politične razmere. Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je opisal tudi izkušnjo o tem, kako je v preteklih dneh na svojih pljučih spoznal, zakaj ima Sarajevo najbolj onesnažen zrak na svetu.

Nemci po novem ne zapravljajo niti v teh časih zvončkljanja in cingljanja. So pa zapravili vso nekdanjo naklonjenost do beguncev, minilo jih je potrpljenje do vlade Olafa Scholza in zaskrbela jih je smer, v katero je krenilo nemško gospodarstvo. Več o tem pove berlinska dopisnica Maja Derčar.

Kako in zakaj se letošnjo jesen petelini francoska politika, zakaj novo NATO-vo srečanje ne prinaša nič novega, kako se Belgija loteva podkupljivih ministrov in kako varnostni protokoli institucij in letališč ponižujejo človeka, hkrati pa žalijo zdravo pamet?

V Srbiji se te dni ulica ne dogaja samo na ulici, ampak se je preselila tudi v parlament: protesti, pretepi, incidenti in bojkoti se vrstijo iz dneva v dan. V Romuniji je grožnja s politično krizo obvisela že med obema krogoma predsedniških volitev, v Albaniji pa se nekaj podobnega obeta z morebitnimi predčasnimi volitvami. V Bosni in Hercegovini se sanacija po katastrofalnih poplavah izpred nekaj tednov še ni premaknila niti za pedenj. IZ Beograda se oglaša in analizira naš dopisnik Boštjan Anžin.

Ukrajinska bojišča so v tem tednu doživljala drastične spremembe iz dneva v dan, ob tem pa veliko vlogo igra tudi skorajšnja zamenjava na vrhu ameriške oblasti. Takoj po začetku zime utegne vzplamteti še plinski konflikt na ruskih plinovodih prek Ukrajine, saj se izteče petletna transportna pogodba. Medtem se ruskim zakonskim parom brez otrok tudi ne obeta nič dobrega, Duma je namreč že sprejela zakon, ki bo oglobil življenje brez otrok.

Tudi sosedje Avstrijci imajo občasne težave z demokracijo, predvsem ko morajo ostalim Evropejcem opravičevati napačne zmagovalce volitev. Po zmagi nacionalističnih Svobodnjakov se že več kot mesec dni pri sestavljanju nove vlade niso premaknili z mrtve točke. Sicer pa se verjetno nikomur ne mudi vladati, sploh zdaj, ko so na vidiku pešanje gospodarstva, proračunske zagate in nevarno tleče sovraštvo do priseljencev v šolah in na trgu dela.

Tik pred novim letom bodo na Hrvaškem predsedniške volitve, in kot vse kaže, bodo najmanj do takrat v podaljšani predvolilni kampanji trajala tudi razhajanja v zvezi s fizično navzočnostjo hrvaških vojakov v Ukrajini. Že zdaj pa je jasno, da se izvoljenec ljudstva v predsedniške dvore na prestižnem Pantovčaku ne bo mogel pripeljati skozi glavni vhod, zaradi plazenja tal je namreč dovozna cesta še vedno zaprta.

Na vsak prvi torek po prvem ponedeljku v novembru prestopnega leta - tako je določen datum vsakokratnih ameriških predsedniških volitev. Štiri dni pred glasovanjem ameriški mediji pozornost tamkajšnje javnosti usmerjajo skoraj izključno na dvoboj Harris-Trump. Predvolilne ankete se nagibajo k skrajno negotovemu in tesnemu izidu, kljub temu pa znani washingtonski zgodovinar Allan Lichtman zagotavlja zmago prve ameriške predsednice. In takoimenovani "Profesor prognoz« se je na zadnjih desetih volitvah zmotil samo enkrat!

Iz Kaira se oglaša Karmen Švegl in opisuje osebno izkušnjo s poti v libanonski Bejrut ter aktualne razmere na bojišču. Poroča o severnem delu palestinske enklave Gaza, ki je zdaj že povsem odrezana od sveta, in tudi o navzkrižnem oboroževanju ter novodobnih vojaških in strateških zavezništvih, ki se iz dneva v dan na novo rojevajo na Bližnjem vzhodu.

Našo dopisnico iz Moskve sprašujemo, kakšen vpliv bo imela na ukrajinskih bojiščih nedavna evropska turneja predsednika Zelenskega, kakšna bo napovedana nova jedrska doktrina v Rusiji in za koliko namerava Putin povečati vojaški proračun. Dva dneva pred predsedniškimi volitvami in evropskim referendumom se dotaknemo tudi Moldavije, na koncu pa še bližnjega vrhunskega srečanja držav BRICS v ruskem Kazanu.