Lev Kreft - Drama V Gledaliscu, Drama V Sportu (drama In Theatre, Drama In Sport )

Lev Kreft - DRAMA V GLEDALISCU, DRAMA V SPORTUClanek Anthonyja D. Buckleya »Aristotel in kriket: drama v retrospektivi« (2006) je podaljsek razprave, ki jo je zacel F. Keenan s tekstom »Sportna tekma kot 'tragicna' forma umetnosti«. Buckley svoj pripsevek sklene z mislijo, da ima lahko neka dolocena tekma, »ceprav ni umetnisko delo, urejeno enotnost s formo Aristotelove 'kompleksne drame'«. Ob isten casu se je David Osipovich lotil vprasanja »Kaj je gledaliski performans?« (2006) in s tem navezal na razpravo, ki jo je sprozil simpozij »Uprizarjanje interpretacij« iz leta 2001, ko so se soocili David Z. Saltz, James R. Hamilton in Noel Carroll o nasprotujocih si interpretacijah in zgodovini teorij gledaliskega performansa. V nasprotju z interpretacijskimi teorijami gledalisca Osipovich trdi, da ima »performans lastno estetsko identiteto, loceno od dramskega teksta«.Med anticnimi grskimi in modernimi olimpijskimi igrami obstaja veliko pomembnih historicnih razlik, in nic manjse niso razlike med grskimi atenskimi dionizijskimi svecanostmi, katerih del je bilo tudi tekmovanje tragedij, in sodobnim gledaliscem. Tradicionalnim modernim, ze ne vec aristotelskim teorijam gledaliskega dogodka se danes postavljajo po robu postmoderne teorije gledalisca, in nekaterim od njih lahko upraviceno recemo, da so teorije performansa in gledalisca performansa. Te teorije se zdijo na prvi pogled bolj »prijazne do sporta« od onih, ki so vztrajale, da gre v gledaliscu za interpretacijo literarnega dramskega besedila. In ce se medtem Keenan in Buickley se vedno trduita s proucevanjem sportnih tekem z Aristotelovimi prijemi, se zastavlja vprasanje: ali sodobno razpravljanje o ontologiji gledaliskega performansa lahko ponudi kaj podlage, na kateri bi se dalo razviti ne-aristotelski, a se vedno ploden dostop do ontologije modernih sportnih tekem? In: ali lahko prestopimo od sodobnega gledalisca in pripadajoce mu teorije, v drugo umetnisko polje, torej polje performansa nasploh, da bi tam naleteli tudi na sport? Kar koncno pomeni vprasati se, ali naj estetika sporta zacne pri lepoti sporta, ali naj se osredotoci na njegovo performativno teatralnost?Dr. Lev Kreft predava estetiko na ljubljanski univerzi. Od leta 2004 je direktor Mirovnega instituta. Objavil je vec knjig s podrocja estetike in kulturne zgodovine, zadnjo, Vstop v estetiko (2005) skupaj z dr. Valentino Hribar Sorcan kot univerzitetni ucbenik. V zadnjih letih se ukvarja tudi s filozofijo sporta, objavlja tekste s tega podrocja v mednarodnih revijah, jo letos prvic predava kot nov izbirni predmet na Filozofski fakulteti, in je predsednik Evropske zveze za filozofijo sporta.