Nebuloze

V tednu, ko je Ministrstvo za kulturo (že spet) odtegnilo sredstva več kulturnikom in kulturnim ustanovam z izjemno tradicijo in opusi, se je minister za vojne rabote pohvalil, da naša vojska z zaposlovanjem podpira številne vrhunske športnike in da z Olimpijskim komitejem pravkar tehtajo možnost, kako bi jih v vojski zaposlili še več. Med njimi tudi mlade perspektivne športnice in športnike. Vse lepo in prav, toda ob tako različnih pristopih dveh ministrstev in ministrov se nehote ponuja provokativno vprašanje: zakaj v Slovenski vojski ne zaposlimo še perspektivnih in vrhunskih umetnikov? Zakaj ene, ki svojega truda ne morejo unovčiti na trgu, vidimo kot parazite; druge, ki jih tare podoben problem, pa podpiramo s službami v javnem sektorju, v katere praviloma ne hodijo? In spet: koga vse bi lahko po enakih vatlih zaposlili v različnih javnih službah? Kaj za družbo predstavlja dober športnik, kaj dobra umetnica? In če skakalce in smučarke zaposljujemo v vojski, zakaj ne bi še slikark in glasbenikov?V tednu,