Nedeljski Izlet

Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil Damjan Zorc.Razstava o 45 letih delovanja največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasboNajbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanhol

Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističn

Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalciNovi Sad je drugo

Plečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik Janko Petrovec. foto: Andrej Peunik/MGML V četrtek zvečer so v vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto. Predstavljenih je 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki jih je oblikoval Jože PlečnikPlečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki

Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh Žive coprnije odpravili na Bistriško Pohorje.Mednarodni projekt s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi bajeslovne zgodbe med ljudmi znova zaživeleNarava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes

Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.Po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, nas pot vodi v najmanj 4-5 urnem kroguKer so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še

Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti,… Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.Poleg lepot kraja na stičišču treh slovenskih pokrajin bomo spoznali tudi Žirovski besednjakTokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti, … Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.

Navdušenci nad starim RImom so oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oz. doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone, skupaj okoli 80 kilometrov, zadnji del tudi po vodi. Na poti, ki so jo pred dvema tisočletjema dnevno uporabljali trgovci, legionarji in drugi prebivalci Rimskega cesarstva, smo pospremili mednarodno zasedbo v polni bojni opremiMinuli teden se je na pot od Hrušice do Ljubljane, daleč stran od običajnih prometnic, čez gozdove in gmajne  podala ekipa ‘rimskih vojakov’ iz Slovenije in Italije, navdušencev nad starim Rimom. Oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov so v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oziroma doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone. Namen eksperimenta je bil preveriti vzdržljivost modernega človeka in ergonomijo antične vojaške opreme. Na Zaplani jih je del poti

Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih “rekordov” boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo … Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan“V Krajinskem parku Strunjan so najmanjše in najsevernejše soline v Sredozemlju, kjer se sol prideluje po 700 let starem postopku.” Brina Knez, višja naravovarstvena svetovalka Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri mors

Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.Sprehod po knjižnici Inštituta za novejšo zgodovinoKdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), ki domuje v veličastni ljubljanski Kazini v središču mesta. V tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Knjižnica INZ je starejša od inštituta, ki letos praznuje 60-letnico. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gra

Čez nekaj dni bo minilo natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, Leonarda Da Vincija, kar letos med njegovim rojstnim dnem, ki bi ga imel 15. aprila ter 2. majem, intenzivno obeležujemo tudi na Valu 202. Čeprav se zdi, kot da o njem vemo že vse in da so po pol tisočletja od njegove smrti o njem dognali prav vse skrivnosti, še zdaleč ni tako. Na tisočih in tisočih straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine. Eden od teh je tudi tokratni Nedeljski gost Alessandro Vezzosi, ki je pred leti obiskal Slovenjo in takrat razkril nova dejstva in dokaze povezane z Leonardovim obiskom območja, kjer je danes Slovenija. Odkril je namreč, da je Da Vincija, kot izvedenca za vojaške zadeve, leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. V vlogi vojaškega inženirja je imel nalogo, da preuči možnosti kako ustaviti morebiten vpad Turkov prek Vipavske doline v nižine severne Italije.Da Vincija je kot izvedenca za vojaške zadeve, let

Najbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole.Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru IzoleNajbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred s

V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato bomo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas bo popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.Njeno življenje je zaznamovano z glasbo, zato je bila tudi pot od Družinske vasi do Novega mesta glasbeno obarvana V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato smo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas je popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.

Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.V Celovcu o mladi univerzi, kulturnem turizmu, Prešernovi postojanki in slovenskem bifeju Emil Krištof dela v Univerzi v Celovcu kot kulturni delavec. Je džezovski bobnar in igra z mednarodnimi glasbeniki. Sicer pa se na univerzi že 33 let ukvarja z realizacijo umetniških projektov. Hačka oziroma strešico v njegovem priimku so v 90 odstotkih primerov ignorirali. Še za strešico v evropskem potnem listu se je moral boriti z odvetnikom. Na koncu so mu jo na roke narisali v potni list.

Mesta in vasi so v teh dneh v znamenju pustnih rajanj in norčij. Tudi v Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, 63. od obuditve te pustne tradicije leta 1956. Osrednje dogajanje – povorka laufarske družine in branje obtožnice pustu – bo danes ob 14h. Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi »ta mala« ali vrtčevska Laufarija. Iz Cerknega poroča Nina Brus. V Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, triinšestdesete od obuditve te pustne tradicije leta 1956Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi “ta mala” ali vrtčevska Laufarija. Tradicija Laufarije kot pustnega običaja sega daleč nazaj v poganske čase. Zadnjo prireditev po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem pa je bila njena tradicija pretrgana zaradi obeh vojn. Znova so jo obudili leta 1956. Sodobna Laufarija je družina petindvajsetih likov. Nekateri imajo iz

Matej Fišer je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko … Pa tudi z Mikijem Musterjem kot kiparjem in skromnim gostilničarjem, ki z morskimi dobrotami opominja na Panonsko morje, zato še danes lahko streže tako kurbirjem kot kraljem.Zapeljani ... S fotografom Matejem Fišerjem po prekmurski prestolnici. O povezavah s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko, pa ribjem grillu, ki kreira javno mnenjeMatej Fišer je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko 

Rubrika Zapeljani nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec in član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Blaž Šef. »Če moram izbrati le eno karto, na katero bi stavil za teh nekaj kratkih reportažnih minut, potem naj bo to … Pavel,« je najavil še pred srečanjem. Kdo je Pavel in zakaj tako dobro pooseblja dušo teh odmaknjenih koncev pod Pohorjem?Na obisku v kraju v odročnih delih južnega Pohorja, ki ima pet cerkva, evropsko vesoljsko središče in … svojega lastnega mojstra izdelovalca violinRubrika Zapeljani nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec, lanskoletni dobi

Tokrat smo “oddrsali” po Jesenicah v družbi znanega hokejista Tonija Tišlarja. Mesto rdečega prahu se v njegovem spominu nikdar ne bo do konca razkadilo Rojstnega mesta si človek ne more izbrati, lahko pa včasih rojstno mesto izbere človeka. Za igranje hokeja na ledu pride zelo prav, če si malo večji, močnejši, hitrejši in trdoživ … na Jesenicah, roko na srce, to velja četudi nisi hokejist. Toni Tišlar je tak v vseh primerih, tudi zdaj, ko je zaplul v trenerske vode.

Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17-ih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke podobno, kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice.Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več.Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sed

Umetnostni zgodovinar Noah Charney, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.Kamničani so ga že vajeni – Američana, ki se po ulicah njihovega mesta z brezdlakim psom sprehaja kar v pižamiUmetnostni zgodovinar in mednarodno uveljavljeni pisec Noah Charney, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.