Slovencem Po Svetu

Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.

Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.

Tokrat bomo potovali na Irsko, v Švico in na Balkan. Slovenci na Irskem, ki jih je vedno več, se vse tesneje povezujejo, rezultat tega pa je tudi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti – trenutno se pripravljajo na začetek največjega festivala hrane in vin na Irskem, kjer se bo Slovenija predstavila kot edina tuja država. V Švici se je že sredi avgusta začelo novo šolsko leto; tudi sicer je razlik med švicarskimi in slovenskimi šolami kar precej, o njih smo povprašali učitelja Rajka Tekalca. V oddaji pa bomo pogledali tudi med Slovence v Sarajevu, ki so na prehodu v jesen zelo dejavni.

Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu

Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.

Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.

V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.

V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.

V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.

Osrednji del oddaje namenjamo utripu z izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki je minuli konec tedna potekalo v Vipavi. ustavljamo se tudi na 29. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu in na Konferenci mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v Ljubljani.

Poletje je čas, ko se številni zdomci in izseljenci vsaj na kratko vrnejo domov, zato jim je v teh dneh namenjenih veliko prireditev. V državnem zboru so včeraj pripravili Vseslovensko srečanje, na katerem so kot vabljeni govorci nastopili svetovno priznana znanstvenica Marija Strojnik, projektni vodja Slovenske globalne poslovne povezave Štefan Bogdan Šalej ter predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser. V oddaji tudi o tem, kako je uspelo Slovencem v Luksemburgu prepričati letalskega prevoznika, da bo vzpostavil neposredno povezavo z Ljubljano. Slišali pa boste tudi o razpisu ministrstva za kulturo za ustvarjanje v več mestih po svetu, na katerega se lahko prijavijo tudi slovenski umetniki, ki bivajo v tujini.

Ustavili se bomo v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer bo pouk potekal še nekaj dni in se z dolgoletno učiteljico Magdaleno Novak pogovorili kako bodo zaključili letošnje šolsko leto in kaj ga je najbolj zaznamovalo. Učenju slovenskega jezika bo pozornost med drugim namenjena tudi v pogovoru z lektorico slovenščine v Bratislavi dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na Slovaškem biva že dve desetletji. Seznanili pa vas bomo tudi z vsebino in udeleženci osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki bo prihodnji konec tedna v Vipavi.

Tokrat govorimo o tem, kaj prebivalcem Gambije, kjer po vaseh ni ne elektrike ne vode, sonce pa zahaja okoli sedmih zvečer, pomeni postavitev uličnih svetilk. Slovenka, ki v Gambiji s slovenskimi donacijami in skupaj z drugimi slovenskimi prostovoljci postavlja solarne luči, pravi, da te domačinom prinašajo večjo varnost, pa tudi spodbujajo vaško gospodarstvo in razvoj. Slovenci v Švici se pripravljajo na Abrahama – vsakoletna prireditev Slovenski otroci vabijo namreč praznuje 50 let in jutrišnja izvedba bo še bolj slavnostna in množična kot običajno. V Sloveniji pa so v teku priprave na poletno dogajanje, namenjeno izseljencem in zdomcem – tudi otrokom.

V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.

V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.

Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.

Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.

Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.